Jakobov zvon
15. NEDELJA med LETOM
Sv. Jakob v Slov. gor., 12.7. 2020
SVETE MAŠE IN GODOVI
|
|||
15. navadna nedelja, Mohor š. in Fortunat d. mučenca
|
07.30
|
za + farane in
dobrotnike župnije
|
|
Ned
|
10.00
|
za + Galunič Stanislav
|
|
13.7
Pon
|
Henrik II.
cesar
|
19.00
|
za+ Frančeka in Julijano Šprinčnik
|
14.7.
|
Kamil de
lellis, duh. Red.ust.
|
19.00
|
za+ mamo
Tiliko Ornik in + očeta Franc Dajčman
|
Tor
|
|||
15.7.
Sre
|
Bonaventura,
š.cu
|
za+
|
|
16.7.
Čet
|
Karmelska Mati
Božja
|
za +
|
|
17.7.
Pet
|
Aleš spokornik
|
19.00
|
za+ Horvat Anton
|
18.7.
Sob
|
Arnold, š.
|
8.30
(19.00)
|
Za+starše Hadjar, obl smrti, ter dva +sina in dve
+hčeri
|
19.7.
|
16. navadna nedelja,
Arsenij Veliki, pušč.
|
07.30
|
za + farane in
dobrotnike župnije
|
Ned
|
10.00
|
2 krat za + starše Jožefo
obl smrti in Jožefa (ta) Dervarič
|
Danes lepo povabljeni na zlato mašo ob 14.00 uri v Jarenino…
|
Najbrž nas večina pozna
Mohorjevo družbo, najstarejšo slovensko knjižno založbo, ustanovljeno leta
1852 na pobudo blaženega škofa Antona Martina Slomška.
Mohor in FortunatIn zakaj je novi knjižni družbi izbral za varuha prav
sv. Mohorja in Fortunata? Sam piše: »Kar sta Čehoslovakom brata Ciril in
Metod, to je nam Slovencem sveti Mohor. Bil je od samega svetega Petra v
našem starodavnem Ogleju za škofa posvečen in iz Ogleja se je prisvetila
Slovencem zveličavna luč svete krščanske vere ... Le v krščanstvu cveti in
zori prava osrečilna omika; zatorej je prav in spodobno, da se društvo, ki
nosi in širi med Slovenci pravo omiko, po tem apostoli prave omike tudi
imenuje Društvo sv. Mohorja ...«
Mučenca sveta Mohor in Fortunat sta bila zavetnika oglejskega
patriarhata. Oglej je bil žarišče misijonskega delovanja med Slovenci južno
od reke Drave. Sv. Mohor in Fortunat sta bila od leta 1461 do 1961 torej
natanko petsto let prva zavetnika ljubljanske škofije, odtlej pa sta njena
drugotna patrona. Na slovenskem ozemlju (južno od Drave) je njima posvečenih
sedem župnijskih in petindvajset podružnih cerkva.
Po stari legendi, ki je bila prvič objavljena v spisih langobardskega
zgodovinarja Pavla Diakona (umrl je leta 799), naj bi oznanjal blagovest v
Ogleju sam sveti Marko, ki naj bi tam napisal svoj evangelij, vodstvo škofije
pa izročil Hermagorju Mohorju, ki naj bi ga nato sam sveti Peter posvetil v
škofa. Hermagoras-Mohor naj bi skupaj z diakonom Fortunatom dal življenje za
Kristusa pod cesarjem Neronom okoli leta 67. To izročilo se je po znameniti
Zlati legendi razširilo po vseh pokrajinah krščanskega Zahoda. God škofa
Mohorja in diakona Fortunata so v oglejski Cerkvi obhajali 12. julija, vendar
z ugotovitvijo, da je to spominski dan prenosa njunih relikvij.
Tako škof Mohor kot diakon Fortunat sta zabeležena v spominu škofije
Sirmium (današnja Sremska Mitrovica): mučeništvo naj bi po teh zapiskih
prestala pod cesarjem Dioklecijanom leta 303 ali 304. V času preseljevanja
narodov (najbrž med letoma 408 do 409) so v skrbi, da jih zavarujejo pred
oskrunitvijo, kosti obeh mučencev prenesli v Oglej. Tako sta Mohor in
Fortunat postala oglejska mučenca.
|
Ni komentarjev:
Objavite komentar