6. velikonočna nedelja 17.5. 20

TA TEDEN:

SVETE  MAŠE IN GODOVI
	6. velikonočna nedelja,  Jošt, puščavnik	07.30	za + farane in dobrotnike župnije
Ned		10.00	za blagoslov Vitine družine Bolnar-Kurbus
18.5 Pon	Janez I. papež	19.00	za+  Galunič Stanislav
19.5.	Krispin r in Peter Celestin pa	19.00	za+ starše: Valerijo in Mirka Jamernik, obl
Tor
20.5. Sre	Bernardin Sienski  d.	19.00	za+ Tiliko  Ornik
21.5. Čet	GOSPODOV  VNEBOHOD Timotej, diakon	10.00 19.00	za v dober namen in zdravje za+ Bogdan Toplak
22.5. Pet	Marjeta Kasijska redovnica
23.5. Sob	Servul Tržaški m.	19.00	Za+  Milan  Purgaj
24.5.	7. velikonočna nedelja, Marija Pomoč Kristjanov	07.30	za + farane in dobrotnike župnije
Ned		10.00	za + Purgaj Mimiko, Viktor, Irena, Mirka in Jožico

PROŠNJI DNEVI



IN


VNEBOHOD

Prošnji dnevi so v ponedeljek, torek in sredo! Prosimo za potrebne blagoslove. Pridite k sv. maši.  Tudi v četrtek, na VNEBOHOD Naročniki družine, vzemite… tudi ognjišče, tisti, ki ga niste dobili po pošti!  G. Slaveku, Bog poplačaj za košnjo  J Umrla je Kristina Polše z Polodršnice 6. V ponedeljek ob 12.15 bo pogreb na Pobrežju. Gospod, podari ji večni mir in pokoj; in večna luč naj ji sveti. VEROUK Upam, da veroukarji delajo naloge. Na naši internetni strani najdejo nekaj povezav. Če pa bi ne imeli interneta, je dovolj, da delajo skupaj s starši, naloge in se naučijo molitve, ki so v učbeniku. V jeseni bo preverjanje in usklajevanje, glede prejema zakramentov Sv. Rešnjega Telesa – obhajila in  sv. birme, ter zaključitve razreda, s pomočjo smernic pastoralne službe. Ne na pozabimo Boga. Skupaj molite pred in po jedi in še vsaj zvečer. Zdaj že lahko pridete k sv. maši!

duhovni kotiček: V Katoliški cerkvi bomo v četrtek, 21. maja 2020, obhajali slovesni praznik Gospodovega vnebohoda, ko je od mrtvih vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebo. Gospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov, ki so ga zanesljivo obhajali že ob koncu 4. stoletja. Praznik obhajamo štirideset dni po veliki noči, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam, preden je odšel v nebo (prim. Mr 16,19–20; Lk 24,50–53 in Apd 1,9–11).[1] Praznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Jezus, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa, ostaja med nami prisoten na več načinov. Kot je zapisano v Konstituciji o svetem bogoslužju drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965), je Kristus navzoč tedaj, ko skupnost verujočih (Cerkev) moli ali poje, v Božji besedi, zapisani v Svetem pismu, v duhovnikovi osebi, ko deluje v Jezusovem imenu, v zakramentih ter na posebej očiten in izrazit način v zakramentu evharistije, ki predstavlja trajno Kristusovo navzočnost.[2] Prošnji dnevi Trije dnevi pred Gospodovim vnebohodom so prošnji dnevi. Zelo jih potrebujemo. Živimo v utopiji, da vse potrebno za življenje prihaja s polic trgovin in veleblagovnic. A tam ne raste nič. Na policah ne raste nič. Tam ne raste žito, iz katerega pečemo kruh, tam ne raste sadje in zelenjava, tam ne raste trava za krmo živini, tam ne rastejo gozdovi in njihovi sadeži. Vse to raste iz matere zemlje, v katero pada seme, ki mu dež in sonce dajeta rast. Ko se zavemo, da je vse to dar zemlje in neba, se zavemo, da ni samo po sebi umevno, da bomo po setvi tudi pobirali sadove. Zato v teh dneh z velikim zaupanjem v Božjo dobroto prosimo: Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod! Daj in ohrani sad zemlje, prosimo te usliši nas!    msgr. Stanislav Zore, nadškof